V letu 2018 se je pričel proces pogajanj za novo večletno finančno obdobje Evropske unije 2021-2027. Evropska komisija v svežnju zakonodajnih predlogov predlaga posodobitev kohezijske politike, ki ostaja glavna naložbena politika EU. Kot do sedaj je namenjena zmanjševanju razlik v razvitosti posameznih regij ter večji ekonomski, socialni in teritorialni kohezivnosti Unije. Evropska kohezijska in druge politike EU se uresničuje/izvaja s pomočjo sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI). To so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad+, Kohezijski sklad (vsi trije skladi za področje kohezije), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) (za področje podeželja) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) (za področje pomorstva).

Glavni kriterij za dodelitev sredstev med državami članicami in regijami ostaja BDP na prebivalca.  Za še bolje prilagojeno financiranje  so dodana nova merila (brezposelnost mladih, nizka raven izobrazbe, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov). Regije so podobno kot do sedaj razvrščene v tri kategorije: manj razvite regije (pod 75% povprečja razvitosti EU), regije v prehodu (med 75% in 100% povprečja razvitosti EU), bolj razvite regije (nad 100% povprečja razvitosti EU). V skladu z omenjeno kategorizacijo regij spada kohezijska regija Vzhodna Slovenija v kategorijo manj razvitih regij, kohezijska regija Zahodna Slovenija pa sodi v kategorijo regij v prehodu. Slovenija ostaja polno upravičena do sredstev KS (prag upravičenosti 90% povprečja razvitosti EU na ravni držav).

Glavna novost predloga Evropske Komisije je še večja osredotočenostna ključna naložbena področja pri katerih, po mnenju Komisije, EU lahko doseženajboljše rezultate.

Ta področja/cilji so:

1. pametnejša Evropa
(inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje)

2. bolj zelena, nizkoogljična Evropa
(vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj)

3. bolj povezana Evropa
(mobilnost in povezljivost IKT)

4. bolj socialna Evropa
(evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo)

5. Evropa bliže državljanom
(trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude)

Pri tem je potrebno glede na razvitost celotne Slovenije najmanj 45 % sredstev ESRR nameniti prvemu cilju, najmanj 30 % ESRR pa drugemu cilju, preračunano na ravni države in ne kohezijske regije.

Največ sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (eden izmed skladov kohezijske politike) bo tako namenjenih inovacijam, podpori za mala podjetja, digitalnim tehnologijam in modernizaciji industrije. Sredstva bodo namenjena tudi spodbujanju prehoda na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in boju proti podnebnim spremembam, s ciljem slediti zavezam Pariškega sporazuma.

Nadaljuje se financiranje in spodbujanje lokalnih organov pri upravljanju sredstev. Preko cilja trajnostnega razvoja mest je okrepljena urbana razsežnost kohezijske politike. Posebna pozornost je ponovno namenjena finančnim instrumentom, ki imajo učinek finančnega vzvoda in so bližje trgu (povratni viri) in pomembno dopolnjujejo učinek nepovratnih sredstev. Napovedano je tudi nadaljnje uvajanje poenostavitev pravil ter prožnejše načrtovanje investicij.

Slovenija bo iz naslova evropskih kohezijskih sredstev v obdobju 2021-2027 po zadnjem predlogu iz julija 2020 prejela okoli 3 milijarde EUR. Za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija je predvidenih 1.498 mio € za izvajanje ESRR in ESS+ projektov, skupaj z Zahodno Slovenijo pa 901 milijon sredstev iz kohezijskega sklada. Vzhodna Slovenija (tudi preostala Slovenija v primeru upravičenih vsebin na podlagi teritorialnih načrtov za pravičen prehod) bo tudi upravičena za izvajanje projektov Sklada za pravičen prehod, kjer bo na voljo predvidoma 96 milijonov € sredstev.

Poleg tega pa je upravičena še do 5,7 milijarde sredstev instrumenta za okrevanje, Next Generation EU, ki bo vključen v učinkovit, sodoben in prenovljen dolgoročni proračun EU.

Image