Predstavitev kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS)
Slovenija je za potrebe izvajanje evropske kohezijske politike in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, razdeljena na dve regiji: Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija (KRVS) in Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija (KRZS).
Kohezijska regija Vzhodna Slovenija teritorialno povezuje osem razvojnih regij: Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko, Zasavsko, Posavsko, Jugovzhodno Slovenijo in Primorsko-notranjsko regijo .
Iz njih prihaja 40 predstavnikov (pet iz posamezne razvojne regije), ki sestavljajo Razvojni svet Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Predsednik Razvojnega sveta KRVS je Aleksander Saša Arsenovič, podpredsednik je Tomaž Kordiš
Sekretar razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija je Brina Lazar.
Osnovne geografske in demografske značilnosti kohezijske regije Vzhodna Slovenija
Skupna površina kohezijske regije vzhodna Slovenija je 12.433 km2. Ima 1.102.169 prebivalcev, ki živijo v 148 občinah in 3.954 naseljih.
Kohezijska regija Vzhodna Slovenija leži na stičišču Alp, Panonske nižine in Dinarskega gorstva. Posledično je pokrajinsko zelo raznolika: severozahodni alpski del se proti vzhodu niža v vinorodna gričevja na robu Panonske nižine, proti jugu pa v kraško Dinarsko gorstvo.
Zaradi redko poseljenih obmejnih območij in večjih gozdnatih predelov je gostota poseljenosti tukaj nižja od povprečne v državi. Bruto domači proizvod na prebivalca znaša 19.147 EUR, kar znese 82,7 % slovenskega povprečja.
Kohezijska regija Vzhodna Slovenija v številkah
površina | 12.422 km2 |
število prebivalcev | 1.102.169 |
število razvojnih regij | 8 |
število občin | 148 |
narodnost | Slovenci: 95,22% EU državljani (brez Slovencev): 0,81% Državljani nekdanje Jugoslavije (brez SI in HR): 3,7% Druge države: 0,27% |
glavne reke | Mura, Drava, Savinja, Sava, Krka, Kolpa, Notranjska Reka |
najnižja točka | Občina Brežice (128 m) |
najvišja točka | Koroška Rinka (2.433 m) |